V priročni lekarni naj bodo:
* zdravstveno potrdilo o mednarodnem zavarovanju,
* potrdila o cepljenjih, če so potrebna,
* obliži, povoji, gaze, razkužilo,
* sredstvo za razkuževanje vode, lahko tudi filter za vodo,
* krema za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem,
* repelenti (sredstva, ki preprečujejo pike insektov),
* škarje, termometer
* ter nekaj zdravil – tablete (mazila) proti alergijam,
* praški za pripravo raztopin za nadomeščanje izgubljenih mineralov v primeru driske/bruhanja;
* tablete proti povišani telesni temperaturi in bolečinam,
* sredstva za preprečevanje slabosti na potovanju itd.
Izbrani zdravnik naj predpiše: antibiotike, ki skrajšajo oziroma omilijo potek bakterijske driske,
antibiotike za druge nalezljive bolezni (zlasti v primeru daljšega potovanja na področja, kjer je zdravniška pomoč težko dostopna) ter druga zdravila, če jih bolnik potrebuje;
* pribor za injiciranje s pojasnilom oziroma pismom zdravnika, če potujemo v območja z zelo slabim zdravstvenim standardom, kjer so pogoste infekcije z virusom HIV, hepatitisa B in C;
* zdravila, ki jih sicer redno jemljemo (v zadostni količini oz.z opozorilom na možno spremembo režima jemanja zdravil zlasti pri potovanjih v oddaljene kraje, kjer prečkamo več “časovnih pasov”; npr. pri bolnikih s sladkorno boleznijo se pri takšnih potovanjih zlasti ponoči lahko spremeni režim jemanja inzulina).
V ambulanti za potnike nam zdravnik predpiše antimalarike.
]]>POJAVLJANJE, NAČIN OKUŽBE IN PRENOS BOLEZNI
Izvor bolezni je bolnik, ki klice izloča z blatom. Bolnik postane kužen že v inkubacijski dobi – teden ali dva pred pojavom kliničnih znakov, kužnost je tedaj celo največja. V deželah s slabimi higienskimi razmerami se bolezen pojavlja zgodaj v otroštvu in je večina odraslih oseb imunih. Povsem drugače je v razvitih državah, kjer imamo dobre higienske razmere: urejene vodovode, nadzor nad proizvodnjo in prometom živil, osveščeno prebivalstvo. Tu obolevajo posamične odrasle osebe in otroci – zlasti potniki, ki potujejo v dežele z nizkim higienskim standardom, in družinski člani obolelih oseb. Okužimo se s kontaminirano hrano (školjke, jagode, …), ki je nismo dobro oprali ali toplotno obdelali, vodo ali z umazani rokami. Bolezen se lahko razširi v epidemijo, če je vnesena v kolektive otrok, ki niso prekuženi (v vrtce, šole).
PREPREČEVANJE BOLEZNI
Bolezen učinkovito preprečujemo s cepljenjem in ustreznimi higienskimi ukrepi.
Ker se virus izloča z blatom, moramo misliti na vse možne poti prenosa iz črevesa bolnika v usta bodočega bolnika. Pri tem mislimo na direkten prenos – stik z bolnikom in na indirekten prenos z okuženimi živili, vodo in predmeti ( preko igrač), brisač.
Uspešno preprečevanje širjenja bolezni je odvisno od higienskega režima doma, kolektiva, zlasti pa od bolezenskih navad posameznikov. Ker majhen otrok še ne more in ne zna sam skrbeti za osebno higieno, je dolžnost staršev in osebja, da ga stalno nadzoruje in vzgaja.
Otroke je potrebno dosledno nadzorovati pri umivanju rok ( po uporabi stranišča, pred hranjenjem).
Pred in po negi otroka si temeljito umijemo roke. Najpomembnejše je umivanje rok po brisanju ritke.
Ves čas se moramo zavedati, da lahko veliko otrok preboleva bolezen brez zaznavnih kliničnih znakov – torej tudi brez zlatenice.
Ker je tudi med izbruhom epidemije vsaj polovica okuženih otrok brez posebnih težav, moramo že ob pojavu posamičnih primerov obolenja dosledno poostriti higienski režim doma in v kolektivu.
Izredno pomembno je pogosto menjavanje brisač. Vsak družinski član naj ima svojo brisačo, ki naj je ne zamenjuje z drugimi. Po brisanju telesa, zlasti predela okoli zadnjične odprtine, odvrzimo brisačo direktno v pralni stroj.
Temeljito si umivamo roke s tekočo toplo vodo in milom pred pripravo hrane, pred jedjo in po uporabi stranišča.
Stranišča pomivamo z vročo vodo in detergentom. Posebno temeljito je potrebno pomiti kljuke straniščnih vrat, potezno vrvico z ročajem in sedalo deske. Igrače in predmete, preko katerih se okužba lažje prenaša in jih je težje čistiti, začasno izločimo iz uporabe. Pri majhnih otrocih uporabljamo plenice za enkratno uporabo. Pred in po previjanju si natančno umijemo roke. Previjalno mizo pregrnemo s staničevino, papirnato podlogo ali bombažno plenico, ki jo zamenjamo po vsakem previjanju! Pazimo, da umazanih plenic ne odlagamo na čiste površine in jih odvržemo direktno v koš. Majhni otroci ne smejo imeti dostopa do koša za smeti.
Otrok z znaki nalezljive bolezni – drisko, bruhanjem, temperaturo, izpuščaji, akutnimi prehladnimi znaki: kašelj, bolečine v žrelu, nahod – NAJ OSTANE DOMA!
Ko odhajamo na kopanje v bazene, ne dovolimo otrokom, da posedajo z golo ritko na robovih bazena. Na obali jezer, morja ne dovolimo otrokom, da opravljajo veliko potrebo v vodo ali na nezavarovanih mestih, kjer bi z blatom lahko prišli v stik drugi kopalci. Umazane plenice odstranjujemo v za ta namen pripravljene vreče in kontejnerje.
Vir: http://www.zzv-lj.si
]]>Na kaj moramo pomisliti, ce jemljemo predpisana zdravila?
Ce uporabljate zdravila, ki jih je potrebno na cilju prijaviti carini ali ce ste sladkorni bolnik in imate s seboj igle in brizge, prosite lececega zdravnika za pisno potrdilo, drugace lahko pride do neprijetnih zapletov. Še prej se posvetujte z zdravnikom, ce je nacrtovano potovanje sploh primerno za vas.
Kje naj shranimo zdravila, ki smo jih vzeli s seboj na potovanje?
Zdravila shranite na enem mestu, najbolje v prirocni torbici, in na varnem pred otroci. Preden si pripravite torbico z zdravili, preverite datum njihove uporabe. Zdravila naj ostanejo v originalni embalaži, skupaj z navodilom za uporabo.
Pazite, da ne bodo shranjena pri temperaturi, višji od sobne (25°C). Zašcitena naj bodo pred svetlobo in vlago. Pozorni bodite tudi na shranjevanje tistih zdravil, ki zahtevajo posebne pogoje shranjevanja.
PREGLED POTOVALNEGA NACRTA
Ko se potnik pripravlja na potovanje, si mora zastaviti pet vprašanj:
1. Kam grem?
Zanima nas, katere bolezni se pojavljajo na tem podrocju? Kakšne so klimatske razmere? Kakšen je splošni higienski standard v deželi, dostopnost zdravstvene oskrbe, urejenost prometa? Je dežela politicno stabilna?
2. Kaj bom pocel?
Bivanje v ruralnih predelih poveca tveganje za okužbe s hrano, vodo, pa tudi za nekatere bolezni, ki jih prenašajo insekti. Bivanje v prvovrstnih hotelih nas ogroža manj kot bivanje v kocah z domacini ali celo spanje na prostem. Plavanje v površinskih vodah, treking, ali potapljanja prinašajo specificna tveganja.
3. Kako dolgo bom potoval?
Daljše potovanje je pogosto združeno s kulturnim šokom, pa tudi izpostavljanje škodljivim agensom je daljše. Pri daljšem potovanju se tudi zmanjša upoštevanje splošnih dietno-higienskih priporocil.
4. Kaj moram vzeti s seboj?
Na to vplivata zlasti potovalni nacrt (trajanje potovanja, klimatske razmere, pojavljanje bolezni v deželi) in potnikovo zdravstveno stanje:
* v primeru potovanja na malaricna podrocja je potrebno poskrbeti za ustrezno zašcito z zdravili in zašcitna sredstva pred mrcesom (repelenti z vsaj 30% DEET, mreže za komarje, permetrin,…),
* potovalna lekarna: zdravila morajo biti oznacena in v originalni embalaži, da ni težav na meji. O zdravilih, ki jih uvrstimo v potovalno lekarno, se posvetujemo z zdravnikom v ambulanti za potnike,
* v primeru kronicnih bolezni (dihal, obtocil, sladkorne bolezni, ledvicne bolezni,…) ali nosecnosti je potrebno imeti s seboj potrebna zdravila in se razen v ambulanti za potnike oglasiti tudi pri splošnem zdravniku ali specialistu. V primeru prenašanja uspaval, narkotikov, ipd. naj ima potnik spremno zdravnikovo pismo, po možnosti v angleškem jeziku. Prav tako naj ima zdravnikovo spremno pismo diabetik, ki si vbrizgava insulin in s seboj nosi tudi ampule in set za iniciranje.
5. Seznam potrebnih dokumentov, zdravil, potrdil, številk:
* dokumenti: potni list, viza, dodatne fotografije, potrdila o zdravstvenem stanju, zdravstveno zavarovanje za tujino, spremno zdravnikovo pismo v primeru kronicnih bolezni, alergij po potrebi, mednarodno potrdilo o cepljenju v primeru potovanja v države z endemicnim pojavljanjem rumene mrzlice, ponekod zahtevajo potrdilo o testiranju HIV1/HIV2, mednarodno vozniško dovoljenje,
* kopije prve strani dokumentov; v primeru izgube ali kraje le-teh je lažja identifikacija lastnika,
* zdravila potovalne lekarne, set za prvo pomoc,
* številke in naslovi, ki jih je pametno poznati: naslov in telefonska številka zdravstvene ustanove, v državi, kamor potujemo, telefonska številka izbranega zdravnika doma, naslov in telefonska številka domace ambasade v tuji državi,
* drugo (podatke dobimo na potovalni agenciji).