Za izdajo potnega lista za vrnitev je potrebno na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije predložiti potrdilo policije o prijavi izgube oz. kraje dokumenta ter sliko. Prav tako mora prosilec dokazati svojo identiteto, za kar potrebuje nek osebni dokument s fotografijo. Priporočljivo je, da si pred odhodom v tujino priskrbite overjeno fotokopijo potnega lista (katero hranite ločeno od originalnega dokumenta).
]]>* slovenskim državljanom,
* osebam slovenskega porekla,
* državljanom držav članic Evropske unije, če nimajo svojega diplomatsko konzularnega predstavništva.
Kaj diplomatsko konzularno predstavništvo lahko stori za vas?
* izda začasni potni list za vrnitev v Republiko Slovenijo,
* posreduje pri pridobitvi denarnih sredstev za vrnitev v Republiko Slovenijo,
* vzpostavi stik z vami, če so vas priprli ali zaprli, če tako želite, ter, ob vašem soglasju, obvesti vaše sorodnike oz. prijatelje o vaši situaciji,
* posreduje obvestilo sorodnikom oz. prijateljem v primeru nesreče ali smrti,
* pomaga vzpostaviti stik z odvetniki, prevajalci, zdravstveno in pogrebno službo (opomba 1),
* pomaga pri urejanju upravnih zadev v Republiki Sloveniji,
* pomaga pri urejanju zapuščinskih zadev,
* overja podpise, prevode, potrdila,
* pomaga pri ureditvi digitalnega potrdila za fizične in poslovne subjekte.
opomba 1: Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije in diplomatsko konzularna predstavništva ne prevzemajo odgovornosti za strokovnost ponudnikov navedenih uslug.
Česa diplomatsko konzularno predstavništvo ne more storiti za vas?
* Izposlovati izpustitev iz pripora oz. zapora
* Plačati varščine, zastopati pred sodiščem ali preiskovati kazniva dejanja
* Preprečiti lokalnim oblastem, da vas po prestani zaporni kazni, prisilno vrnejo/deportirajo v Republiko Slovenijo
* Priskrbeti boljšo ali hitrejšo obravnavo v bolnici ali zaporu
* Plačati stroške zdravljenja, namestitve, odvetniških ter drugih uslug
* Pomagati vstopiti v državo
* Priskrbeti priporočilnih pisem ali drugih potrdil za namen pridobitve vizumov
* Rezervirati hotelov ali drugih namestitev
* Priskrbeti dela ali dovoljenja za bivanje
* V nekaterih državah ima Republika Slovenija tudi častne konzule, ki pa imajo omejena pooblastila, a vam lahko posredujejo podatke o najbližjem veleposlaništvu Republike Slovenije.
V primeru, da Republika Slovenija nima diplomatsko konzularnega predstavništva v državi, se lahko obrnete na bližnja diplomatsko konzularno predstavništva ostalih držav članic Evropske unije.
]]>Seznam držav, katerih državljani potrebujejo letališki tranzitni vizum za postanek v mednarodnem tranzitnem področju letališč v Sloveniji, (ta obveza velja tudi za osebe, ki posedujejo potne listine, ki so jih izdali organi teh držav):
-Afganistan
-Bangladeš
-Etiopija
-Eritreja
-Gana
-Irak
-Iran
-Kongo (Demokratična republika)
-Nigerija
-Pakistan
-Somalija
- Šri Lanka
Tranzitni vizum – B
Ta vizum dovoljuje tujcu, ki potuje iz ene države v drugo, da pri tem potovanju prečka ozemlje Republike Slovenije.
Tranzitni vizum se lahko izda za enkratni, dvakratni ali izjemoma tudi za večkratni tranzit, pri čemer lahko ob vsakem tranzitu ostane v državi največ pet dni. Tranzitni vizum se lahko izda le v primeru, če tujec dokaže, da ima zagotovljen vstop v državo, v katero bo vstopil iz Republike Slovenije.
Vizum za kratkoročno bivanje – C
Ta vizum dovoljuje tujcu vstop in bivanje v Republiki Sloveniji za turistična potovanja, poslovne in osebne obiske ali druge vrste obiskov oziroma temu primerljive namene prihoda v državo. Namen, za katerega se vizum izda, se v vizumu napiše oziroma ustrezno označi.
Vizum za kratkoročno bivanje se lahko izda za enkratni, dvakratni ali večkratni vstop v državo, pri čemer niti enkratno neprekinjeno bivanje niti skupno trajanje zaporednih bivanj v državi ne sme biti daljše od 90 dni v šestih mesecih, šteto od dneva prvega vstopa.
]]>Vendar pa vizum sam po sebi tujcu ne omogoča vstopa v državo. Mejni organi lahko zavrnejo vstop ali razveljavijo vizum, v primeru, da so se spremenila dejstva, ki so botrovala izdaji vizuma. Vizum je mogoče razveljaviti tudi, če se naknadno izkaže, da so bili v postopku izdaje vizuma posredovani napačni podatki ali zamolčana pomembna dejstva.
Vizumsko poslovanje ureja zakon o tujcih (uradno prečiščeno besedilo, U.L. RS 112/2005, predvsem členi 14.(opredelitev vizuma), 19. (izdaja vizuma), 20. (zavrnitev izdaje vizuma), 65a. (postopek na diplomatsko konzularnih predstavništvih).
Vizumski postopek traja toliko časa, dokler niso nedvomno potrjene vse okoliščine, ki jih kot utemeljitev za svoje potovanje navaja stranka. Ta postopek je večinoma zaključen v nekaj dneh od vložitve popolne vloge z vso dokumentacijo. V posameznih redkih primerih je to lahko dlje (do nekaj tednov). Zaradi tega priporočamo vsem prosilcem, da se (zlasti pred obdobji, ko je sezonsko povečana želja za potovanje: preddopustniški ali predpraznični čas) pravočasno pozanimajo na pristojnem slovenskem predstavništvu, koliko časa je potrebno za izvedbo konkretnega vizumskega postopka.
Potrebna je naslednja dokumentacija:
• za zasebne obiske: overjeno (pri notarju ali na Upravni enoti) vabilo osebe iz Slovenije (garantno pismo), iz katerega so razvidni podatki o zagotovitvi nastanitve in preživljanja za čas obiska in kritju drugih morebitnih stroškov. DKP lahko zaradi pojasnitve okoliščin potovanja zahteva tudi dodatno dokumentacijo. Vsebina garantnega pisma je določena v nadaljevanju.
• za turistična potovanja: voucher, potrdilo turistične agencije oziroma hotela o prevzemu obveznosti do gostov, organiziran izlet ali drugo
• za poslovna potovanja: uradno vabilo podjetja ali organizacije iz Slovenije;
• za zdravljenje: soglasje Ministrstva za zdravje Republike Slovenije;
Skladno z odločitvijo Sveta EU z dne 22.12.2003 (Uradni list EU št. L 5/79 z dne 9.1.2004) se po 1.6.2004 v utemeljenih primerih zahteva tudi priložitev dokazila o sklenjenem potovalnem zavarovanju ali drugem ustreznem dokazilu, iz katerega je razvidno kritje nujnih zdravstvenih storitev, ki bi bile potrebne v času bivanja osebe v Sloveniji. Zavarovanje je namenjeno tudi kritju stroškov, ki bi nastali z morebitnim nepredvidenim podaljšanjem bivanja te osebe v Sloveniji in/ali njeno vrnitvijo v državo, od koder prihaja.
Garantno pismo mora vsebovati naslednje podatke:
• ime in priimek osebe, ki vabi in njeno izjavo, da se vsi dani podatki lahko uporabijo za potrebe preverjanja v evidencah slovenske državne uprave.;
• datum in kraj rojstva osebe, ki vabi;
• popoln naslov osebe, ki vabi, in kako je možno vzpostaviti stik z njo (po možnosti tudi telefonska številka);
• ime in priimek vebljene osebe;
• datum in kraj rojstva vabljene osebe;
• prebivališče osebe, ki je vabljena;
• namen obiska;
• trajanje obiska z navedbo datuma prihoda;
• popoln naslov tujca med bivanjem v Sloveniji;
• izjavo o kritju vseh morebitnih stroškov, ki nastanejo v zvezi z bivanjem tujca v Sloveniji;
Ker se stopnja migracijskega tveganja razlikuje od države do države in je odvisna tudi od krajevnih razmer, se lahko poleg prej naštetih dokumentov od prosilca zahteva tudi dodatna dokazila.
Dodatna dokazila so lahko:
• dokazilo o organiziranem izletu;
• potrdilo o zaposlitvi oz. socialnem položaju gostitelja, ki opravičuje domnevo, da bo lahko kril stroške bivanja tujca v Sloveniji;
• povratna vozovnica;
• gotovina za bencin ali/in avtomobilsko zavarovanje;
• dokumenti o lastništvu stanovanja oziroma nepremičnine v Republiki Sloveniji;
• dokazilo o bivališču in dokazilo o statusu v državi kjer prosilec za vizum prebiva;
• dokaz o socialnem položaju in poklicu prosilca;
• soglasje staršev v primeru mladoletnosti prosilca, da oseba sme potovati;
• druga dokazila;
V priročni lekarni naj bodo:
* zdravstveno potrdilo o mednarodnem zavarovanju,
* potrdila o cepljenjih, če so potrebna,
* obliži, povoji, gaze, razkužilo,
* sredstvo za razkuževanje vode, lahko tudi filter za vodo,
* krema za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem,
* repelenti (sredstva, ki preprečujejo pike insektov),
* škarje, termometer
* ter nekaj zdravil – tablete (mazila) proti alergijam,
* praški za pripravo raztopin za nadomeščanje izgubljenih mineralov v primeru driske/bruhanja;
* tablete proti povišani telesni temperaturi in bolečinam,
* sredstva za preprečevanje slabosti na potovanju itd.
Izbrani zdravnik naj predpiše: antibiotike, ki skrajšajo oziroma omilijo potek bakterijske driske,
antibiotike za druge nalezljive bolezni (zlasti v primeru daljšega potovanja na področja, kjer je zdravniška pomoč težko dostopna) ter druga zdravila, če jih bolnik potrebuje;
* pribor za injiciranje s pojasnilom oziroma pismom zdravnika, če potujemo v območja z zelo slabim zdravstvenim standardom, kjer so pogoste infekcije z virusom HIV, hepatitisa B in C;
* zdravila, ki jih sicer redno jemljemo (v zadostni količini oz.z opozorilom na možno spremembo režima jemanja zdravil zlasti pri potovanjih v oddaljene kraje, kjer prečkamo več “časovnih pasov”; npr. pri bolnikih s sladkorno boleznijo se pri takšnih potovanjih zlasti ponoči lahko spremeni režim jemanja inzulina).
V ambulanti za potnike nam zdravnik predpiše antimalarike.
]]>POJAVLJANJE, NAČIN OKUŽBE IN PRENOS BOLEZNI
Izvor bolezni je bolnik, ki klice izloča z blatom. Bolnik postane kužen že v inkubacijski dobi – teden ali dva pred pojavom kliničnih znakov, kužnost je tedaj celo največja. V deželah s slabimi higienskimi razmerami se bolezen pojavlja zgodaj v otroštvu in je večina odraslih oseb imunih. Povsem drugače je v razvitih državah, kjer imamo dobre higienske razmere: urejene vodovode, nadzor nad proizvodnjo in prometom živil, osveščeno prebivalstvo. Tu obolevajo posamične odrasle osebe in otroci – zlasti potniki, ki potujejo v dežele z nizkim higienskim standardom, in družinski člani obolelih oseb. Okužimo se s kontaminirano hrano (školjke, jagode, …), ki je nismo dobro oprali ali toplotno obdelali, vodo ali z umazani rokami. Bolezen se lahko razširi v epidemijo, če je vnesena v kolektive otrok, ki niso prekuženi (v vrtce, šole).
PREPREČEVANJE BOLEZNI
Bolezen učinkovito preprečujemo s cepljenjem in ustreznimi higienskimi ukrepi.
Ker se virus izloča z blatom, moramo misliti na vse možne poti prenosa iz črevesa bolnika v usta bodočega bolnika. Pri tem mislimo na direkten prenos – stik z bolnikom in na indirekten prenos z okuženimi živili, vodo in predmeti ( preko igrač), brisač.
Uspešno preprečevanje širjenja bolezni je odvisno od higienskega režima doma, kolektiva, zlasti pa od bolezenskih navad posameznikov. Ker majhen otrok še ne more in ne zna sam skrbeti za osebno higieno, je dolžnost staršev in osebja, da ga stalno nadzoruje in vzgaja.
Otroke je potrebno dosledno nadzorovati pri umivanju rok ( po uporabi stranišča, pred hranjenjem).
Pred in po negi otroka si temeljito umijemo roke. Najpomembnejše je umivanje rok po brisanju ritke.
Ves čas se moramo zavedati, da lahko veliko otrok preboleva bolezen brez zaznavnih kliničnih znakov – torej tudi brez zlatenice.
Ker je tudi med izbruhom epidemije vsaj polovica okuženih otrok brez posebnih težav, moramo že ob pojavu posamičnih primerov obolenja dosledno poostriti higienski režim doma in v kolektivu.
Izredno pomembno je pogosto menjavanje brisač. Vsak družinski član naj ima svojo brisačo, ki naj je ne zamenjuje z drugimi. Po brisanju telesa, zlasti predela okoli zadnjične odprtine, odvrzimo brisačo direktno v pralni stroj.
Temeljito si umivamo roke s tekočo toplo vodo in milom pred pripravo hrane, pred jedjo in po uporabi stranišča.
Stranišča pomivamo z vročo vodo in detergentom. Posebno temeljito je potrebno pomiti kljuke straniščnih vrat, potezno vrvico z ročajem in sedalo deske. Igrače in predmete, preko katerih se okužba lažje prenaša in jih je težje čistiti, začasno izločimo iz uporabe. Pri majhnih otrocih uporabljamo plenice za enkratno uporabo. Pred in po previjanju si natančno umijemo roke. Previjalno mizo pregrnemo s staničevino, papirnato podlogo ali bombažno plenico, ki jo zamenjamo po vsakem previjanju! Pazimo, da umazanih plenic ne odlagamo na čiste površine in jih odvržemo direktno v koš. Majhni otroci ne smejo imeti dostopa do koša za smeti.
Otrok z znaki nalezljive bolezni – drisko, bruhanjem, temperaturo, izpuščaji, akutnimi prehladnimi znaki: kašelj, bolečine v žrelu, nahod – NAJ OSTANE DOMA!
Ko odhajamo na kopanje v bazene, ne dovolimo otrokom, da posedajo z golo ritko na robovih bazena. Na obali jezer, morja ne dovolimo otrokom, da opravljajo veliko potrebo v vodo ali na nezavarovanih mestih, kjer bi z blatom lahko prišli v stik drugi kopalci. Umazane plenice odstranjujemo v za ta namen pripravljene vreče in kontejnerje.
Vir: http://www.zzv-lj.si
]]>Na kaj moramo pomisliti, ce jemljemo predpisana zdravila?
Ce uporabljate zdravila, ki jih je potrebno na cilju prijaviti carini ali ce ste sladkorni bolnik in imate s seboj igle in brizge, prosite lececega zdravnika za pisno potrdilo, drugace lahko pride do neprijetnih zapletov. Še prej se posvetujte z zdravnikom, ce je nacrtovano potovanje sploh primerno za vas.
Kje naj shranimo zdravila, ki smo jih vzeli s seboj na potovanje?
Zdravila shranite na enem mestu, najbolje v prirocni torbici, in na varnem pred otroci. Preden si pripravite torbico z zdravili, preverite datum njihove uporabe. Zdravila naj ostanejo v originalni embalaži, skupaj z navodilom za uporabo.
Pazite, da ne bodo shranjena pri temperaturi, višji od sobne (25°C). Zašcitena naj bodo pred svetlobo in vlago. Pozorni bodite tudi na shranjevanje tistih zdravil, ki zahtevajo posebne pogoje shranjevanja.
PREGLED POTOVALNEGA NACRTA
Ko se potnik pripravlja na potovanje, si mora zastaviti pet vprašanj:
1. Kam grem?
Zanima nas, katere bolezni se pojavljajo na tem podrocju? Kakšne so klimatske razmere? Kakšen je splošni higienski standard v deželi, dostopnost zdravstvene oskrbe, urejenost prometa? Je dežela politicno stabilna?
2. Kaj bom pocel?
Bivanje v ruralnih predelih poveca tveganje za okužbe s hrano, vodo, pa tudi za nekatere bolezni, ki jih prenašajo insekti. Bivanje v prvovrstnih hotelih nas ogroža manj kot bivanje v kocah z domacini ali celo spanje na prostem. Plavanje v površinskih vodah, treking, ali potapljanja prinašajo specificna tveganja.
3. Kako dolgo bom potoval?
Daljše potovanje je pogosto združeno s kulturnim šokom, pa tudi izpostavljanje škodljivim agensom je daljše. Pri daljšem potovanju se tudi zmanjša upoštevanje splošnih dietno-higienskih priporocil.
4. Kaj moram vzeti s seboj?
Na to vplivata zlasti potovalni nacrt (trajanje potovanja, klimatske razmere, pojavljanje bolezni v deželi) in potnikovo zdravstveno stanje:
* v primeru potovanja na malaricna podrocja je potrebno poskrbeti za ustrezno zašcito z zdravili in zašcitna sredstva pred mrcesom (repelenti z vsaj 30% DEET, mreže za komarje, permetrin,…),
* potovalna lekarna: zdravila morajo biti oznacena in v originalni embalaži, da ni težav na meji. O zdravilih, ki jih uvrstimo v potovalno lekarno, se posvetujemo z zdravnikom v ambulanti za potnike,
* v primeru kronicnih bolezni (dihal, obtocil, sladkorne bolezni, ledvicne bolezni,…) ali nosecnosti je potrebno imeti s seboj potrebna zdravila in se razen v ambulanti za potnike oglasiti tudi pri splošnem zdravniku ali specialistu. V primeru prenašanja uspaval, narkotikov, ipd. naj ima potnik spremno zdravnikovo pismo, po možnosti v angleškem jeziku. Prav tako naj ima zdravnikovo spremno pismo diabetik, ki si vbrizgava insulin in s seboj nosi tudi ampule in set za iniciranje.
5. Seznam potrebnih dokumentov, zdravil, potrdil, številk:
* dokumenti: potni list, viza, dodatne fotografije, potrdila o zdravstvenem stanju, zdravstveno zavarovanje za tujino, spremno zdravnikovo pismo v primeru kronicnih bolezni, alergij po potrebi, mednarodno potrdilo o cepljenju v primeru potovanja v države z endemicnim pojavljanjem rumene mrzlice, ponekod zahtevajo potrdilo o testiranju HIV1/HIV2, mednarodno vozniško dovoljenje,
* kopije prve strani dokumentov; v primeru izgube ali kraje le-teh je lažja identifikacija lastnika,
* zdravila potovalne lekarne, set za prvo pomoc,
* številke in naslovi, ki jih je pametno poznati: naslov in telefonska številka zdravstvene ustanove, v državi, kamor potujemo, telefonska številka izbranega zdravnika doma, naslov in telefonska številka domace ambasade v tuji državi,
* drugo (podatke dobimo na potovalni agenciji).