popotnik.org - Slovenski popotniski portal

Tajska

Avtor Imre Cikajlo
Tuesday, 27 February 2007
Kanchanaburi - Damnoen Saduak - Bangkok - Koh Phangan - Koh Tao - ... - Malezija Če soncni žarek poboža te po licu, dežna kaplja osveži ozracje in obdan si z nasmejanimi obrazi, veš, da to plod ni tvoje domišljije, ampak kraj, kjer sanje o sreci postanejo resnicne, Tajska. Kdor ne ve, da kaj mu manjka, mu tudi ne manjka ničesar in se lahko vsega veseli. Don Muang V današnjem svetu ni nič posebnega, če se človek veseli pristanka na letališcu, kar je zaznati kot aplavz. Popolnoma drugacno veselje pa oblije cloveka, ko z nahrbtnikom na rami stopi skozi steklena vrata modernega letališca v Bangkoku. Presrecna, da sva prispela, hkrati pa oblita z znojem sredi soparnega prometa. Železniška postaja Don Muang se nahaja ob letališcu in je hkrati poceni in zanesljiv prevoz do 32km oddaljene prestolnice Tajske, Bangkoka. Sicer zelo preprosta dvotirna železniška postaja nudi popotnikom možnost nakupa vozovnic, veliko je preprostih gostišc, kjer je možno najti zelo okusno, tudi pekoco, tajsko hrano (khao, kai, khai dao, kaeng phet kai), ki poživi najprej telo in potem duha. Slednje se nanaša tudi na denarnico, saj je domaca hrana poceni. Najini nacrti so se zasukali že kar na tej postaji, saj nama agent ni uspel najti nobene vozovnice drugega razreda za spalnik za naslednjih pet dni iz Bangkoka v Chiang Mai. Torej nama ni preostalo drugega, kakor, da sva kupila vozovnice za najugodnejši termin in jo mahnila s spalnikom na sever države. In to takoj. Chiang Mai Jutranje zehanje se je prelevilo v iskanje prenočišca, kar se je izkazalo za popolnoma odvečno delo. Prijazni ljudje, ki se na vso moc trudijo zaslužiti nekaj bahtov (tajska valuta), so pravzaprav iskali goste. Torej vse kar je bilo potrebno storiti, je izbrati pravega, morda tistega, ki ga priporoča Lonely Planet. Nastanitev v prijetnem vzdušju, s kopalnico in toplo vodo, je iz najinega žepa potegnila 750 SIT za noč. Ostanek dneva sva darovala za ogled drugega največjega, s 160.000 prebivalci posutega tajskega mesta, prestolnico kulture in religije, Chiang Maija. V mestu je vec kot 300 watov oz templjev, med katerimi so najbolj znani najstarejši Wat Chiang Man, najlepši Wat Chedi Luang, Wat Phra Singh in drugi. Najbolj obiskan tempelj je Doi Suthep, na 1676m visokem hribu severozahodno od mesta in je najsvetejši tempelj v severnem delu Tajske. Nikakor se ne odpravite s kolesom, ce niste ekstremni kolesar, ki zmore Vršic, saj je lokalni prevoz s poltovornajokom (songthew) zelo poceni. Popotnik, ki zaide v Chiang Mai, ponavadi ostane vec dni, ceprav tega ni nacrtoval. Tajska kuhinja, tecaji masaže, najbolj pa nocno življenje in nočni bazar pritegnejo vsakega popotnika, da okusi vsaj nekaj od naštetega in ostane dlje časa. Vzrok za obisk mesta je lahko tudi treking, ki ga ponuja nešteto agencij. Trekingi v oddaljene hribe k starodavnim plemenom se razlikujejo po trajanju, od tri do pet dni in krajih. Najmanj turističen in hkrati tudi najzahtevnejši je večdnevni treking v okolici Mae Chaema, v narodnem parku Don Ithanon, ki je tudi najvišji vrh Tajske. Po enourni vožnji s poltovornjakom se nas je osem popotnikov, opremljenih z manjšimi nahrbtniki, ki jih je nudila agencija, odpravilo na pohod. Hoja po hribovitem terenu in gozdu v pripekajocem soncu do plemena Hmong je trajala tri ure. Ko smo se bližali cilju, se je pooblačilo in tropski naliv je popestril naše domovanje. Prenočili smo v kolibi iz bambusa in naslednji dan nadaljevali pot po rahlem dežju in precej blatnem razgibanem terenu. Hodil sem v pricakovanju, da bom srečal kako žival, recimo pitona, pa sem se moral zadovoljiti z manjšimi plazilci. Po treh urah hoje smo prispeli do reke, kjer so nam skuhali preprosto kosilo (khao phat kai) in pot smo nadaljevali na hrbtih slonov. Osebno tega ne štejem med udobni del potovanja, saj si rastlinojedi slon izbira hrano in ne pot, kar nanese, da kaj kmalu postaneš slonov nahrbtnik na hribovitem pobočju. Po zabavi smo pot nadaljevali do vasice plemena Karen, kjer so deževni vecer popestrili nasmejani otroci. Toliko veselja in radosti ob prejetem bonbončku, ki jih je Barbara podeljevala, clovek zelo redko doživit. To je najbolj zastopano pleme na Tajskem in za razliko od plemena Hmong ne gojijo opija, temvec živino in so med njimi tudi budisti in kristjani. Naslednji dan smo po dveh urah hoje po blatu, cez riževa polja prispeli do reke, ki je zaradi deževnega obdobja narasla. Preckali smo jo kar bosi, voda do pasu…Sledil je rafting oz jaz bi ga poimenoval splavarjenje po hitri reki, obisk templjev na Don Ithanonu in odhod v Chiang Mai, kjer sva se naucila skrivnostnih vešcin barantanja na nočnem bazarju. Zlati trikotnik Popotniški duh, natancneje dvajset let star zelen avtobus s spušcenimi okni in poln veselih, družabnih ljudi, naju je pripeljal v Chiang Saen, ki je 9 km oddaljen od Sop Ruaka, ki je natancna tromeja med Tajsko, Mymarjem (Burmo) in Laosom. Zvedela sva, da je najbolj ekonomicno in zanimivo prenociti v Chiang Saenu in ujeti javni prevoz oz ker je bilo že prepozno, štopati, do Zlatega trikotnika. Predel se imenuje zlat iz casov, ko je cvetela trgovina z opijem. Sedaj je uživanje drog na Tajskem strogo prepovedano. V Opium muzeju je na ogled zgodovina tega predela in pripomocki za uživanje opija, kakor tudi predraga trgovinica s spominki. Najvecji užitek nudi pogled na eno najdaljših rek na svetu Mekong, ki izvira v kitajskem višavju in se izliva v delti v Saigonu (Vietnam). Ob soncnem zahodu je videti cudovit odsev na vodi. Domacinom nudi hrano, prevoz, možnost turisticnega denarja, skratka vse. Najlepše doživetje je srecanje z ljudmi iz Laosa, ki govorijo nekaj besed tajsko, nekaj angleško, vendar so se pripravljeni pogovarjati cel vecer o daljnih deželah, ki jih nikoli ne bodo videli. Otroci, obleceni v tradicionalna oblacila plemen, pa s svojimi nasmehi privabljajo fotoaparate in tako vedno zaslužijo kak baht. Nekateri se odpravijo cez Mekong v Laos kar s colni (400 B), upoštevati pa je treba dejstvo, da je vstopna viza draga in jo je priporocljivo urediti v Bangkoku. Ayuthaya Z vmesnim postankom v Chiang Raiju sva se odpravila s klimatiziranim avtobusom proti nekdanji prestolnici. Ime je dobilo iz Ayodhye, kar v sanskrtu pomeni nepremagljiv in je dom indijskega princa Rame iz epa Ramayana. Vožnja je bila grozna, kljub dolgim hlacam in puloverju naju je zeblo, nakar so naju vrgli iz avtobusa kar na avtocesti. Zacudena, neprespana, utrujena, skratka najin izgled je bil, kakor da sva stopila iz pralnega stroja, sva se spogledala in s skromnim znanjem tajšcine (rot dtuu - minibus) uspela priti do mesta s songthewjem. Ko sva naposled našla turisticno policijo, sva kar tam pustila prtljago in se odpravila iskat zajtrk. Ob prijetni kavi sva pogruntala, da so nama prodali karto, ceprav avtobus, namenjen v Bangkok, sploh ni imel postanka v Ayuthayi. Stari del mesta je prava zgodovinska ruševina, čeprav so templji Wat Ratchaburana in ostali čudoviti. Kanchanaburi Če potujete iz Ayuthaye v Kanchanaburi, so potrebna natancna navodila ali popotniški jezik, ki vpraša lokalne sopotnike neglede na jezik, katerega govorijo, za pot. Lokalni bus do Suphanburija, kjer preckate cesto in levi strani (na Tajskem vozijo na levi strani ceste) opazite majhne avtobuse ter vprašate za Kanchanaburi. Po dobrih petih urah vožnje iz Ayuthaye sva prispela na cilj, medtem pa naju je zabaval sopotnik iz plemena Akha, ki je potoval k bratrancu. Izobraževal se je v katoliškem misijonu, kar mu je omogocilo, da se je naucil angleško. Poucil naju je o pridelavi riža, opija, o obicajih plemen, predvsem pa o izgubljenem denarju. Tako si je namrec pridobil nekaj denarja za hrano. Mestece Kanchanaburi je mirni kraj na reki Khwae Yai, kjer mrgoli popotnikov, ki tukaj najdejo raj za pocitek. Popotniki, ki išcejo družbo, poišcejo Jolly Frog Backpackers. Vecina prenocišc je ob reki, nekatere tudi na reki, kar zna biti tudi romanticno. Ostali obiskovalci so turisti, ki so slišali ali imajo spomine na Most na reki Kwai in na železnico smrti. Med II. svetovno vojno so Japonci okupirali JV Azijo in so zaceli graditi železnico, s katero bi povezali Singapore z Burmo. Erawan narodni park Kadar si popotnik zaželi sprostitve, oddiha, narave, zabave in se nahaja v bližini na Tajskem, obišce Erawan. Kristalno cista voda je ob lepem soncnem vremenu najboljša oblika osvežitve, ce pa temu dodate še plavanje v spodnjem bazencku, družbo prijaznih domacinov, nekaj turistov, lahko kraj imenujem raj. Oblika najvišjega slapa upodablja Erawan, triglavega slona po budisticni-hinduisticni mitologiji. Vsekakor pa je najlepši cas za obisk parka deževna doba (od julija do oktobra), saj ima takrat najvec vode. Iz avtobusne postaje v Kanchanaburiju vozi lokalni avtobus. Damnoen Saduak Obisk Tajske ni popoln, ce ne vkljucuje plavajoce tržnice. Damnoen Saduak je najvecja in najbolj obiskana tržnica na Tajskem in se nahaja v provinci Ratchaburi, 100km jugozahodno od Bangkoka. Prebivalstvo, ki živi v vasici prepredenimi s kanali, kakor Benetke, živi pretežno od trgovine na tržnici. Njihovi sorodniki, znanci, rokodelci, prodajajo izdelke, oddajajo colne, vozijo turiste in kramljajo s popotniki, ki si, kakor midva, med potjo zaželijo kavice. 100 let staro tržnico napolni turisticna populacija med 8 in 11 uro, zato popotniki, ki to vejo pridejo ob 11. Takrat je tudi cena prevoza nižja, tako pa postane tudi barantanje bolj prijazno za popotniški žep. Lokalni bus naju je odložil nekje, kjer sva lahko najela coln (300B). S šoferko! V dveurni predstavi se nisva mogla upreti nakupovanju sadja, spominkov, predvsem pa trgovskemu duhu, ki zahteva spretno barantanje. Kar zabavno postane! Šoferka je bila celo toliko prijazna, da naju je napotila na avtobus za Bangkok. Bangkok Po dolgem tavanju po deželi sva naposled le prispela v Bangkok, mesto angelov. Dolgotrajno tresenje v zastarelem, obrabljenem avtobusu navadno povzroca slabost. Naju je uspavalo. Izstopila sva v prometno zamašenem mestu, smoga prepolnem ozracju in neizmerni vlažnosti, ki je skrbela, da se nisva nehala znojiti. Zadovoljna, da sva ugotovila skrivnosti mestnega prometa, sva cakala na avtobus številka 30. Ta namrec pelje do Sanam Luanga. Ko se je naposled prikazal, so naju vljudno odslovili z besedami, ki jih kajpak nisva razumela. Pa sva pocakala naslednjega. Ta je bil starejši, brez klimatske naprave, in je bil pravi. Kasneje sva prebrala, da ostaja razlika med neklimatiziranimi in klimatsko urejenimi. Pozno popoldan sva prispela na znamenito popotniško ulico Kho San Road, kjer sva živela naslednje štiri dni. Zvecer sva zopet cakala na mestni prevoz. Med dolgocasnim cakanjem sva zacela nadlegovati nekega Japoncka s vprašanji. Najini sreci pa ni bilo konca. Tip je tekoce govoril angleško in je bil študent jezikoslovja. Poucil naju je o javnem prevozu, med drugim sva zvedela, da so zanesljivi taksiji obarvani rumeno-zeleno in vedno vkljucijo taksimeter. Preskusna vožnja je sledila do najznamenitejše nocne tržnice v Bangkoku, bolj znane kot rdeca cetrt Patpong. Prepolne ulice ljudi, trgovcev, zvodnikov, punc za denar, skratka vsega kar presega domišljijo. Kraljevo palaco sestavlja vec kot 100 zgradb, templjev, svetišc ter 200 letna zgodovina, vse od nastanka 1782. leta. Templji so cudoviti, najznamenitejši Wat Phra Kaew oz Temple of Emerald Buda, najstarejši in najvecji tempelj Wat Pho. Vožnja s skytrainom razprostre razgled, ki je skrit poulicnim postopacem. Cez nekaj casa sva zopet pristala na ulici, kjer sva iskala prevoz. Pregovarjanje z vozniki motoriziranih triciklov, tuk-tukov, ni obrodilo sadov. Cena prevoza je sicer nizka, toda ce ni interesa za obisk trgovin, ki jih možakar predlaga, tudi s prevozom ne bo nic. Razen, ce si pripravljen odriniti vsotico, ki presega njegovo provizijo. Slednjo dobi, ce postaneš kupec v predlagani trgovini, v nasprotnem se mora zadovoljiti s kuponom za gorivo. Vsekakor je rumeno-zelen taksi dobra alternativa, ki sva jo izkoristila za ogled farme kac. Malenkost šokirana nad predstavo s kobrami na prostem pred obcinstvom sva si ogledala še dvoboje tajskega boksa Muay Thai v Ratchadaemnon stadionu, kjer poleg Lumpini parka, organizirajo dvoboje. Izbira je bila dobra, ker je bil stadion za razliko od ostalih klimatiziran. Vecerni sprehod po Kho San Roadu je postregel z azijskimi specialitetami na žaru, žuželke, škorpioni, šcurki… V tem primeru sva ostala le pasivna opazovalca in sva si privošcila raje palacinke. Po šokantni predstavi vtikanja cloveških udov in glav v krokodilje žrelo v Saphran Zooju sva se že znašla na spalniku na najlepši železniški postaji Hualamphong, namenjena na zaslužene pocitnice na otoke v Tajskem zalivu. Koh Phangan V lepem soncnem popoldnevu sva odvrgla nahrbtnike v prelepi hišici na jugozahodni strani popotniškega otocka Koh Phangan v vasici Ban Tai. Vecer nama je polepšal soncni zahod, ob tem pa sva kramljala z domacini in dvema popotnicama, ki to pravzaprav sploh nista bili. Angležinji sta namrec živeli, se zabavali z domacini. Pisana drušcina je pravkar želela uglasiti kitaro, da bi si popestrila vecer, a se je pogovor o neznanih deželah, kakor je naša, prevec razvnel. Zvedela sva nekaj skrivnosti tega otocka, skrite lepote najmanj obiskanih zalivckov in podrobnosti zabav na jugu otoka Haad Rinu, ki slovi po zabavah ob polni luni. To ne drži popolnoma, saj so zabave tudi ob krajcu in polovicni luni, ne manjka pa tudi vsakonocnih prireditev. Odkrivanje samotnih kotickov na mopedu se velikokrat konca s hujšimi poškodbami. Vozišc na otoku bolj primanjkuje kakor ne, pa še ta so za izkušene voznike, zato ni odvec, ce uporabite javni ali zasebno terensko vozilo in nadaljujete pot s colnom. Naceloma se lahko pogodite za zelo ugodno ceno, pa še iskat vas pridejo ob dogovorjeni uri. Priporočam zaliv Bottle Beach na severovzhodni strani otoka. Koh Tao Po nekajdnevnem tavanju po otocku sva preplula na manjši otocek Koh Tao, želvji otok. Ime je dobil pa obliki, ne po prebivalcih. Po morskih prebivalcih se imenuje majhna skala ob otocku in nosi ime Shark Island. Sedem preprostih bungalovckov s posteljo, mrežo proti komarjem in kopalnico nudi dom popotnikom, ki išcejo nekajdnevni mir pred civilizacijo (ljubitelji mobilnikov bodo ostali razocaraniJ). Preden sva zapustila Tajsko, sva hotela raziskati še ostali del otoka, bolj naseljenega. Haad Sai Ree, nekajkilometrska belopešcena plaža, je bil najin nov dom. Tukaj domujejo potapljaci, saj menda velja otok za enega najpopularnejših potapljaških krajev. V vrvežu ljudi, hrane, predvsem svežih morskih rib, hladne pijace, Singhe in Changa, tudi Slovencev ne manjka. Tako sva dobila družbo za cel dan. In to je bil eden najlenobnejših dni in presega meje domišljije. Težko slovo od otoka in družbe so nama olajšali odtenki rdece barve soncnega zahoda, ob katerem se v tišini zlijejo misli z mirnim morjem. Nocna vožnja z barko naju je utrudila in prepustila sva se sanjam, da so naju ponesle na celino in naprej vse do Malezije. Imre email: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript Komentarji (7) RSS feed Comments Tajska napisal Tatjana, January 02, 2008 Super si napisal. Ob prebiraju sem uživala. Tudi zato, ker je naslednje potovanje, ki ga načrtujemo skupaj s prijateljicami, prav Tajska. Sedaj iščemo razne informacije o Tajski - kaj je vredno ogleda in kaj lahko mirno izpustiš, posebno še če si vezan na čas. Hvala. tajjjssssskkkkkkkkaaaaaaaa napisal an_ja, January 06, 2008 Že nekaj mesecev tako, malo po obrokih brskam po spletu in iščem razne informacije o Tajski. Prebrala sem kar nekaj blogov, prelistala kar nekaj forumov, potopisov...ta dobi čisto 10-ko! Ker bo to najino prvo samostojno potovanje, pa tudi časovno bova precej omejena (15 dni) bi rada kar čimveč informacij kaj in kako se splača ogledati. Tukaj sem našla veliko odgovorov! Hvala Tatjana!! napisal MatejV, January 07, 2008 Prvo bravo Imretu, res si dobro napisal! Kot drugo bi pa rad kontaktiral s Tatjano. Če slučajno še kdaj zaideš na to stran, bi te prosil, če se bi mi lahko javila na moj mail E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript , ker bi tudi jaz rad odpotoval na Tajsko, ampak iščem prijetno družbo ali osebo, s katero bi skupaj odpotovala. Če pa ima kdo drug, koga ki pravtako išče sopotnika pa naj pravtako javi na moj mail. Hvala vsem! lp, Matej Tajska napisal Lidija, March 12, 2008 Ola,ola! Super prispevek Imre!Super! No, jst se odpravljam decembra letos na Tajsko za dobre 3 tedne, saj več ne morem....Služba pač.Zraven gre še ena kolegica, tako da Matej,če planiraš takrat enkrat me lahko kontaktiraš. LP vsem! ... napisal Lidija, March 12, 2008 Aja, mail: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript LP Lidija ... napisal niđo, March 25, 2008 dobr si to napiso. pr slovi mamo potopis za na pisat. hvala komentar avtorja napisal Imre, April 22, 2008 pozdrav vsem: to je kopija mojega potopisa iz leta 2001: http://www2.arnes.si/~msklub8/tajska/tajska.htm seveda objavljena z mojim dovoljenjem. lp, Imre Napiši komentar Ime E-mail Spletna stran Naslov Komentar Powered by Azrul's Jom Comment
Zadnja sprememba ( Wednesday, 28 February 2007 )