popotnik.org - Slovenski popotniski portal - Jordanija

Jordanija - dežela številnih osvajalcev

Avtor Imre Cikajlo
Tuesday, 29 March 2005
Zaradi geografske lege med Afriko, Evropo in Azijo, je bilo njeno ozemlje, poleg Turčije in Sirije, skozi zgodovino podvrženo nenehnim osvajanjem številnih trgovsko najbogatejših narodov, ki so za seboj puščali neprecenljive zgodovinske vrednosti, arhitekturne ostanke in različne religije. Najbolj prepoznaven spomenik so za seboj pustili Nabatežani, osrčje Petre, pozabljeno mesto. Poleg zgodovinske vrednosti in Petre je Jordanija med turisti cenjena še zaradi Rdečega morja, puščave in Wadi Ruma, mrtvega morja, beduinov in začetkov krščanstva. Prve osvajalske pohode na tem področju je pred 300 leti p.n.š. začel Aleksander Veliki, ki se je podal v osvajanje oddaljenega Egipta in tako združil Sirijo, Jordanijo in Egipt v enotno zemeljsko celovitost. Nabatežani, nekoč nomadsko ljudstvo, so kontrolirali glavne trgovski poti in v času svojega vrhunca izgradili trgovsko postojanko v gorati Petri na jugu države medtem ko so Rimljani kontrolirali preostanek države. Po okupaciji Selukov in Bizantincev so svojo prevlado prevzele vojske Islama v 7. stoletju. Konec istega stoletja so Jordanci prešli pod nadzor Umajadskega kraljestva s središčem v Damasku (današnja Sirija). Po močnem potresu leta 747 in velikem opustošenjem po celi državi je oblast nad državo prevzel Abbasids iz Egipta, 4. stoletja kasneje pa še Turki. V 11. stoletju je papež Urban II v križarskih vojnah zavzel Jeruzalem in zgradil številne trdnjave. Njegova vladavina je trajala vse do 12. stoletja, ko so vojske Nura in Dina spet združile Arabce in pod vodstvom Mamlukov odgnali križarje. Otomanski Turki, so v 15. stoletju pregnali Mamluke in vladali vse do začetka 1. svetovne vojne. Arabci pod vodstvom TE Lawrenca so pomagali Britancem pri zmagi nad Turki, katerih so se kasneje dokončno otresli. V zameno za pomoč so jim Britanci obljubili neodvisno Arabsko državo-TransJordan. Na enem izmed svojih zasedanj so združeni narodi določili da se del TransJordana, torej Palestina, razdeli na arabski in židovski del. Ker med narodoma ni bilo sožitja se je začela vojna v kateri so bili Izraelci močnejši in okupirali Zahodni breg in del Palestinskega Jeruzalema od koder se še vedno niso umaknili zaradi politične podpore bogatih in vplivnih židovskih Američanov. Tako se spori na tem zgodovinsko pretresljivem območju še vedno nadaljujejo, Izraelci pa širijo. Danes je Jordanija predvsem turistična država pod vodstvom kralja Abdulaha II. Razdeljena je na tri področja in sicer na vzhodni breg, dolino ob reki Jordan in puščavo. V Jordaniji živi skoraj 6 milijonov ljudi, med njimi je 60% Palestincev, 35% Jordancev in manjšine kot npr. Čečeni, Armejci in Kurdi. Po veroizpovedi je 98% prebivalstva muslimanov, ostali so kristjani med katerimi prevladujejo ortodoksni Grki. Okoli 400.000 ljudi je beduinov, nomadskih puščavnikov, ki se stalno selijo iz enega kraja na drugega. Z njimi sem preživel nekaj večerov, spal v njihovem šotoru in spoznaval način življenja. Beduinke so po obrazu in rokah tetovirane in ponavadi ostajajo doma v šotoru, kjer skrbijo za družino in moža. Možje so ponavadi na paši po nekaj dni skupaj. Beduini so revni a zelo gostoljubni, vedno te poslužijo s toplim čajem ali kavo. Imajo dobro razvite ročne spretnosti, tako ženske v hladnih dneh izdelujejo preproge katere uporabljajo kot tepihe v šotoru in tudi kot pokrivalo, saj se temperature v puščavi čez noč spustijo zelo nizko. Beduini so po veroizpovedi muslimani in bolj svobodnih mislih za razliko od ostalih Jordancev. Tako ženske ne pokrivajo vedno svojega obraza v javnosti kot ostale muslimanke. Zaradi svobodnejšega izražanja jih številni Jordanci enačijo z cigani in si ne želijo njihove družbe. Glavno mesto Jordanije je Amann, v katerem bližini se nahaja Mrtvo morje, poznano v svetu po najnižji kopenski nadmorski višini cca. 400 metrov pod gladino morja in zelo slani vodi. V morju je okoli 30% soli zaradi česar v morju ne uspeva nobeno živo bitje, niti rastline niti živali. Zaradi velikega odstotka soli je morje zelo gosto tako da lahko v njem plavajo tudi ne plavalci, saj je v njem nemogoče potonit. Okolica mrtvega morja je zanimiva tudi zaradi številnih izvirov vulkanskih voda, naravnih vrelcev, v katerih se po kopanju v morju lepo oprhaš in opereš sol s telesa. Poleg tega je obdan s številnim hribi, ki imajo v krščanstvu veliko prepoznavnost. Eden takih je gora Nebo iz katere je Mojzes pogledoval po obljubljeni deželi. Največja turistična atrakcija celotne Arabije je vsekakor Petra, v kateri so Nabatežani uredili postojanko za trgovske karavane, ki so trgovale z začimbami in dišavnicami, svilo. V skale so rezljali palače, templje, grobnice, itd. Nabatežani so na vrhuncu svoje civilizacije postali pionirji hidravličnega inženirstva, proizvajali železo, bras, razne skulpture, klesali kamenje, kar vse dokazuje visoko civiliziranost za čas 300 let pred našim štetjem. Petra je najlepša v jutranjem času ob vzhajanju sonca, takrat ni v njenem področju nobenega turista, le tu pa tam srečam kakšnega beduina, ki se s svojo kamelo podaja iz vrha hriba proti vznožju, da bi zaslužil kakšen dinar za turistično jahanje kamele. Petro, skrivnostno mesto je nedavno nazaj odkril švicarski raziskovalec, ki je po pogovorih z beduini slutil da se nekje med hribi skriva davno izgubljeno mesto. Namreč velik in močen potresu je mesto tako poškodoval da so se iz njega vsi razen nekaj beduinov odselili. In tako je mesto potonilo v pozabo. V bližini Petre se nahajata še popularno turistično mesto, Aquaba, edino na Rdečem morju, kamor zahaja tudi največje število dopustniških turistov in atraktivni Wadi Rum v puščavi, ki je znan po številnih naravnih znamenitostih in lepotah. Eno izmed najlepših doživetij je spanje pod milim nebom in opazovanje prelepega in zelo svetlega ozvezdja. Druge znamenitosti v Wadi Rumu so še vodnjak iz katerega je Lawrence Arabski pil vodo na svojem vojaškem pohodu, kamniti lok, kanjon in velikanske steze. Da je vse skupaj bolj avanturistično poskrbijo lokalni beduini, ki te peljejo na več dnevno turo s kamelami ali jeepi, kajti peš ne prideš nikamor zaradi mehkega peska, ki se nenehno udira pod nogami. Seveda je vse skupaj zelo drago kakor tudi ostala Jordanija. Za višje cene poskrbi tudi lokalna valuta, ki je močnejša od ameriškega dolarja. Seveda za 1 Jordanski dinar ne dobiš ravno veliko, še najmanj pa želeno. Omenjene turistične destinacije zagotovo niso edine, v Jordaniji jih je še mnogo več. Prav tako vredni ogleda so še zgodovinsko-arheološki Jerash, Hamammat Main in Wadu Mujib. Za na konec vam povem še nekaj o izkušnjah z ljudmi. So namreč najbolj goljufivi ljudje v regiji - vsaj moja izkušnja je bila takšna. V bistvu cel čas srečuješ nesramno nepoštene ljudi z ene strani in nesramno gostoljubne in poštene ljudi z druge strani in tak tok dogajanj se odvija in spreminja iz enega vogala v drugega skozi cel dan. Medtem ko te nekdo brez razloga povabi na čaj in z veseljem predstavi družini in s tabo poklepeta in te napolni z ljudsko dobroto, se še v isti minuti lahko zgodi to da te na drugi strani ulice mimoidoči lokalec pošlje v tri krasne. Te je pač zamenjal za Američana! Senad Osmanaj Komentarji (0) RSS feed Comments Napiši komentar Ime E-mail Spletna stran Naslov Komentar Powered by Azrul's Jom Comment