Šri Lanka - dobro je vedeti (3. del)

(nadaljevanje)

12. Razočaranje nad nekaterimi kraji, npr. Nuwara Eliya, Ella, Mirissa. Na internetu boste našli opise in slike, ki vas bodo očarali oz. očarale. Ko pa pridete tja, doživite sindrom egiptovskih piramid v praksi. Kaj to pomeni? Saj veste, da je Kairo milijonsko mesto, ki se širi in širi. Piramide so že skoraj v predmestju Kaira. Toda nihče ne slika piramid s tiste strani, da bi imel v ozadju mesto, temveč tako, da izgleda, kot da se le-te dvigajo sredi puščave, sredi ničega. Povsod lahko preberete, da je »Country Hill« mala Anglija. Da je to pokrajina, kjer so Angleži zasadili čaj in da je Nuwara Eliya kot center te pokrajine, kot kakšna angleška podeželska vasica. Ja, potem se boste pa zbudili… Res so po tistih gričih povsod plantaže čaja, res je od čajevih grmov vse zeleno, kamor ti seže oko. Toda povsod se nahajajo tudi vasi, polne kolib iz pločevine, skratka ciganija. V sami Nuwari Eliyi pa je samo 5, 6 morda 7 lepih kolonialnih zgradb iz časev angleške vladavine. To so pošta, banka in policijska postaja (vse so ena poleg druge) in 2 oz. 3 hoteli izven centra kraja. In to je to. Vse ostalo je sodobna širilanška arhitektura, kar pomeni beton brez fasad in pločevina ter kič. Priznava, da sva tudi midva počela isto. V obmorskem mestu Galle, ki je znano po trdnjavi iz časa nizozemskega kolonializma, sva poleg svetilnika in obzidja poslikala nekaj fantastičnih starih zgradb. Nikjer pa se seveda ne vidi, da sva med 200 razpadajočimi zgradbami, med vso svinjarijo in ciganijo komaj našla tistih 5 zgradb in da sva v največji vročini in ubijajoči sopari za to potrebovala dve uri. Toda za najine znance je sedaj Galle eno fantastično kolonialno mesto.

Ello razglašajo za krasno gorsko vasico. Če prihajate iz alpskega sveta in ste vsaj od daleč videli Kamniške alpe ali pa »bog ne daj« Logarsko dolino, se boste ob tej krasni gorski vasici samo prizanesljivo nasmihali.

In Mirissa? Ja, opisan je kot krasen, neodkrit, turistično še nerazvit obmorski kraj na skrajnem jugu. Zaradi vseh beach boysev, beračev in vsiljivih prodajalcev na naši plaži v Beruweli, sva celo načrtovala zadnji dan potovanja odsloviti šoferja in pred vrnitvijo v hotel nekaj dni v miru preživeti tam. Ko pa sva prišla tja, sva ugotovila da plaža sama kot taka ni nič posebnega, da so valovi izven sezone ravno tako visoki kot v Beruweli, le vseh tistih prej omenjenih nadležnežev ni bilo. Ker je bil hotel v Beruweli že plačan in je ponujal veliko večje udobje in boljšo hrano, sva misel o nekajdnevnem postanku opustila, prespala eno noč in nadaljevala pot.

13. V bankah boste pri menjavi denarja deležni hude birokracije, ravno tako pri odhodu iz države na letališču. Zelo ugodno in najhitreje boste denar zamenjali ob prihodu kar na letališču. Drugače pa uporabljajte bankomate, ki jih je v vseh malo večjih krajih dovolj. Vsi bankomati jemljejo VISO in navadno bančno karico oz. MAESTRO (na nobenem bankomatu pa ni bilo mogoče dvigovati gotovine z AMERICAN EXPRESS ali DINERS CLUB INTERNATIONAL). Aha ja, manjalniški tečaj je v povprečju 1 EUR = 150 LKR (šrilanških rupij). Menjavanju v bankah se izogibajte. Traja in traja in zelo, zelo nezaupljivi so, tako, da se boste počutili kot največji prevarant, čeprav seveda ne boste menjevali ponarejenih bankovcev.

Ko boste zapuščali državo pa se boste morda počutili kot pripadnik Al Kaide. Mi smo na letališče prispeli ob 4h zjutraj in do 7h so nas komaj uspeli spraviti na avion in iz države. Skorajda ni bilo časa za WC ali kakšne zadnje nakupe v brezcarinskih prodajalnah. Tolikšnega števila pregledov (osebnih pregledov in pregleda prtljage), zmede in birokracije nisva bila deležna še na nobenem letališču po svetu. Skratka, za vsak slučaj se oborožite z zvrhano mero potrpežljivosti (kar pa je zelo težko, če se to dogaja sredi noči in si ves neprespan). Ko se vrsta za »čeking« eno uro ne premakne niti za milimeter, potem pa za pult posadijo dva 17-letna mulčka, ki ne moreta biti drugega kot pripravnika, za njima pa stojijo 3 odrasli, ki jima narekujejo, kaj morata narediti in ko se sesuje še ves računalniški sistem, ti grado lasje pokonci…

14. Pazite na težo prtljage ob povratku domov, če letite z LTU. Vsaka prekoračitev teže nad 20 kg (vsakdo ima lahko le en kos prtljage težek max 20 kg), vas bo stala 8 EUR za kg. In 10 kg preveč se hitro nabere. To pa je 80 EUR! Sprejemajo samo gotovino.

Finta: ročne prtljage ne tehtajo. Če boste odvečno težo predevali v ročno prtljago se boste izognili plačila »kazni«. Midva tega seveda nisva vedela oz. storila in pesek iz plaže, korale, školjke in podoben suvenir krepko preplačala. Ja, ja… zato pa… dobro je vedeti…

Kaj naju je pozitivno presenetilo oz. navdušilo:

1. Vreme in možnost kopanja. Kljub monsunskemu obdobju na zahodnem in južnem delu SL v tem obdobju, je bilo dežja le za vzorec, pa še to ponoči ali ko smo se ravno vozili. Če je že deževalo, je bilo to le nekaj minut. V času celotnega dopusta nisva niti enkrat odprla dežnika, kaj šele oblekla dežnih plaščev, ki sva jih imela s seboj. Edini dokaz, da gre za monsunsko obdobje je bila že omenjena izjemna vlažnost in visoki valovi. Kljub temu sva na potovanju ob obali videla predele, kjer so bili valovi manjši ali pa jih sploh ni bilo (zaradi naravne obrambe, npr. otok pred obalo, koralni greben). Tudi v sami Beruweli je bil predel, kjer so se lahko kopali celo majhni otroci (pred Coconut barom). In tudi sicer se nama je zdelo, da so bili ravno v Beruweli valovi najmanjši. Povsod pa je bilo opaziti, da so bili valovi manjši v dopoldanskem času.

2. Prijaznost, poštenost, odprtost, komunikativnost ljudi. Če odmislimo nadležne skupine ljudi kot so berači, prodajalci in beach boysi, so ostali ljudje res neverjetni. »Zaprti« zahodnjaki se lahko samo čudimo tem vedno nasmejanim obrazom, dobri volji, prijaznosti in ustrežljivosti. Samo za ilustracijo: najin beach boy naju je povabil domov na kosilo, čeprav je družina zelo revna. Oče je šel že zgodaj zjutraj v pristanišče po svežo ribo, da so lahko pripravili dober ribji riž in curry. Tudi sicer se je videlo, da so se izjemno potrudili: kupili so ustekleničeno vodo posebej za naju, vse so pospravili, nadeli najboljša oblačila, na mizo postavili najboljši servis…Večina domačinov je presrečna, če se lahko fotografirajo in spregovorijo s teboj nekaj besed. Vsakdo bi ti dal svojo telefonsko številko in elektronski naslov (računalnik je za večino seveda mnogo, mnogo predrag, zato obiskujejo internet cafe-je).

3. Lepa, raznolika pokrajina in pisan živalski svet. Res bi bilo nesmiselno cel dopust preležati pred hotelom, saj SL ponuja resnično ogromno lepot. Palme, riževa polja, različne vrste džungle, plantaže kavčukovcev in čaja, tikov les, vrtovi začimb, neverjetno veliko eksotičnega sadja, vzorno obdelana polja z različnimi vrtninami, obmorski svet, hribovit svet, reke, jezera, slapovi, nacionalni parki in rezervati, opice, sloni, stotine različnih vrst ptičev, legvani, bivoli,…da zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, od katerih jih je veliko celo pod zaščito Unesca, sploh ne omenjava.

4. Nebenih težav s policijo, vojsko, Tamilskimi tigri ali kriminalom. Tako v času dopustovanja v matičnem hotelu oz. na plaži, kot tudi med samim potovanjem po deželi sva se počutila popolnoma varno. Tudi z tatiči, roparji in podobnim nisva imela nobenih težav, kakor tudi nihče od turistov oz. popotnikov, ki sva jih srečala na SL. Res pa nisva šla na sever in vzhod dežele, ki naj bi bil pod tamilsko oblastjo in nisva obiskala glavnega mesta Colomba. Sva pa kdaj ponoči kolovratila po krajih okoli Beruwele in npr. po Kandyu.