Šri Lanka - dobro je vedeti (2. del)

(nadaljevanje)

7. Pri najemu avta in šoferja bodite še posebej pozorni. Na temelju priporočil, ki sva jih prebrala na popotniških forumih, sva navezala stike s sedmimi vozniki/vodiči:

http://www.travel-sri-lanka.net/Contact.html (Ranjan Wijayarupa, ranthusa@yahoo.com)

http://www.karnaldesilva.com/contact_EN.html (D. Karnal De Silva, info@karnaldesilva.com)

http://www.sadalk.com/contact.htm (Sada Tissa Rupasingha, sadalk@yahoo.com)

http://www.samarakoon.com/tours.shtml (Sam Samarakoon, sam@samarakoon.com)

http://www.geocities.com/jagath_in_s...ut-jagath.html (Jagath (Chaminda) Wijesiri, chamigath@yahoo.com)

http://www.myspace.com/sunilthedriver (Akmeemana Pathiranage Sunil Ariyarathna, a_ariyarathna@yahoo.com)

(voznik Maxie, kontak preko sina Dinesh Perera, dinesh980@yahoo.com)

Vsem sva posredovala okvirni načrt 6 dnevnega potovanja, ki sva ga pripravila sama in jih zaprosila za ponudbo, ki naj vsebuje komentar oz. predloge v zvezi z potovalnim načrtom in ceno najema klimatiziranega avta z šoferjem/vodičem. Posebej sva poudarila, da mora cena zajemati neomejeno število km na dan, zavarovanje in gorivo. Cene so se gibale od 40-75 USD na dan (cena je vedno za najem vozila in ne po osebi). Izbrala sva 3 najugodnejše med njimi in se pogajala, vendar nihče ni bil pripravljen cene spustiti pod 40 USD. Upoštevajte, da je šlo za »izvensezonski« čas in da nihče od njih ni bil zaseden in da se ti ljudje preživljajo samo s prevažanjem turistov in vodenjem le-teh po turističnih znamenitostih. Cene torej niti slučajno niso več takšne kot nekoč oz. kot piše po forumih (20 USD na dan). Stroški prenočevanja voznika naj vas ne skrbijo. Sistem na SL je zasnovan tako, da imajo vsi objekti s prenočitvenimi kapacitetami za turiste (pa naj bo to hotel s 5 zvezdicami ali družinski Guest House) posebne prostore za šoferje, kjer ti prenočujejo brezplačno. Prav tako ni običajno, da bi stranka vozniku plačevala kosilo ali pa večerjo. Običajno in pričakovano je, da se voznik v času obeda umakne, razen v kolikor ga sami ne povabite k svoji mizi (verjetno pa si boste zaželeli vsaj nekaj časa zase, saj boste z voznikom ure in ure presedeli v avtu in ure in ure skupaj preživeli pri ogledih znamenitosti).

Večina šoferjev vam bo ponudila organizacijo prenočitvenih kapacitet: pozanimali se bodo ali želite spati v hotelih (in v kakšni kategiriji) ali v Guest Housih, kar je ceneje, nato pa vam bodo ponudili skupno ceno za vse prenočitve na poti. Ob tem ne bodo pozabili poudariti, da vam lahko samo oni uredijo posebno ugodno ceno. In hudo bodo pritiskali na vas, da se hitro odločite, saj je potrebno pohiteti z rezervacijami. Svetujeva vam, da si hotele oz. Guest House sami poiščete na internetu oz. v Lonely Planetu (LP), kjer lahko najdete tudi cene in seveda kontaktne podatke za nadaljna preverjanja in zbiranje informacij. Za vsak kraj, kjer želite prenočiti, si naredite spisek oz. izbor 2 ali 3, na kraju samem pa se boste odločili ali boste ostali ali šli dalje do drugega na vašem spisku. In točno boste vedeli koliko ste plačali tisto kar ste izbrali.

Kaj se sicer dogaja v praksi: če ste se npr. odločili, da ne boste spali v hotelih temveč Goest Hausih, vam bodo šoferji ponudili prenočevanje po 25 USD na noč. Če vam bo uspelo izvrtati ime kakšnega od Guste Hausov, kamor vas namerava peljati, boste ob preverjanju na internetu ugotovili, da lahko tam prenočite za 17 USD. Šoferji vam v ponudbi poleg skupne cene ne bodo navedli tudi imen prenočitvenih objektov. Če pa boste vztrajali, jih boste dobili in če boste (lahko) preverili cene, boste ugotovili, da so dejansko nižje. Pozabite na obljubo, da bodo prav za vas dosegli posebej ugodno ceno. Gre preprosto za to, da šofer v večini hotelov in Guest Hausov za vsakega pripeljanega gosta dobi provizijo in dokler ni bilo interneta in se turisti niso mogli sami prepričat o cenah je stvar odlično tekla. Potrebne tudi niso nikakršne rezervacije, saj turizmu na SL po cunamiju ne kaže najbolje, svoje pa je opravila tudi državljanska vojna oz. pogoste aktivnosti Tamilskih tigrov. Izjema je morda samo čas avgustovskega festivala v Kandyu. To je torej področje, kjer šoferji na račun turistov najbolj služijo, vi pa boste na koncu hitro plačali vsaj kakšnih 100 EUR več kot je potrebno.

Svetovala bi vam tudi, da se natančno dogovorite za načrt potovanja in da šoferju daste jasno in odločno vedeti, kaj vas zanima in kaj ne. Na koncu koncev gre za vaš dopust, vaš čas in vaš denar. No, nama ni pomagalo, da sva že v našem dopisovanju navedla, da naju obiski trgovin s spominki in podobno ne zanima. Kljub temu, da je bil načrt potovanja natrpan do skrajnih meja in smo zjutraj odhajali zelo zgodaj in zvečer prihajali v Guest Hause po temi, nama je najin šofer vsak dan znova ponujal oglede te ali one trgovine, te ali one delavnice, obisk masažnega salona… (Ne pozabite, da za vsak tak obisk prejmejo provizijo.) Sprašujem se, kaj bi bilo, če bi sprejela vse te predloge. Kdaj bi zvečer prihajali v Guest Hause in koliko časa bi nama sploh ostalo za spanje oz. kako kratki bi potem bili ogledi resničnih znamenitosti?


Kot rečeno, pa je odločitev vaša. Lahko se tudi popolnoma prepustite svojemu šoferju tako glede priprave načrta potovanja – izbire krajev, ki si jih boste ogledali in izbire prenočitvenih objektov kot glede vse organizacije in izvedbe. Lahko pa greste na nekajdnevni izlet po notranjosti dežele tudi v organizaciji agencije, ki vas je pripeljala v hotel. Njihov lokalni predstavnik vam bo z veseljem predstavil celo paleto možnih fakultativnih izletov. In ne nazadnje vam bodo podobno ponujali tudi beach boysi.

8. Prehranjujte se raje v restavracijah za turiste oz. upoštevajte priporočila v Lonely Planetu. V restavracijah in lokalih za domačine higienski standardi absolutno ne ustrezajo zahodnim merilom, jedli boste bolj kot ne le riž in curry, ki se ga po nekaj dneh naveličaš in še mrzel bo vedno. Če bi želeli jesti toplega, bi ga morali naročiti in čakati uro do uro in pol. To je namreč hrana, ki se pripravlja izjemno dolgo in če ste na poti in ste se na kosilu oglasili spotoma, gotovo nimate na razpolago toliko časa. Zato boste jedli tisto, kar je že pripravljeno (in mrzlo). Ni nama jasno, zakaj tega ne pogrevajo oz. zakaj posod nimajo na toplem. Kar se higiene tiče, pa nikakor ne trdiva, da v kakšni restavraciji za turiste, ki je na prvi pogled dosti bolj odlična, ne morete stakniti kakšne zoprne okužbe. Gre le za neprijeten občutek, ki te prevzame, ko z očmi preletiš majhen, vroč, temen prostor, poln muh in domačinov in ko vidiš natakarja, ki briše mizo s takšno krpo, da je mi doma še za umivanje tal ne bi več uporabili. Da sanitarij v teh lokalih raje ne omenjava.

9. Sri Lanka je do pivcev alkohola in kadilcev zelo »neprijazna« država. Čeprav jim vera ne prepoveduje pitja alkohola, ga je v lokalih oz. restavracijah težko dobiti. V tistih za domačine pa ga sploh nimajo. Na tem mestu naj omenima tudi to, da bistrojev, kafičev in podobnega na SL sploh ne poznajo (morda boste našli le kakšen angleški pub v tistih res največjih mestih, npr. Colombo, Kandy). Ko se v vročini in vlagi sprehajaš okoli in si ogleduješ to in ono znamenitost, si zelo zaželiš, da bi se malo vsedel in popil kakšno hladno pivo… ali pa vsaj kakšno kavo… Pa je potrebno kar precej truda oz. poiskati moraš kakšen hotel ali pa restavracijo za turiste. Ne vema pa, kako je z lokali na plaži oz. verjetno je tam situacija drugačna. V Beruweli je bil le eden, v Mirissi so bili dva ali trije, vendar so bili bolj kot ne zaprti, ker ni bilo sezone. Predvidevama, da je na najbolj znanih in največjih plažah kot sta Hikkaduwa in Unawatuna lokalov več.

Kar pa se tiče kajenja, imajo še bolj stroge zakone kot pri nas v Sloveniji. Ne samo, da je kajenje prepovedano v vseh zaprtih javnih prostorih, prepovedano je tudi kajenje na prostem. Še na cesti oz. ob cesti se ne sme kaditi. Mož, ki je strasten kadilec se je skrival kot kakšen kriminalec. Sproščeno je lahko kadil samo v hotelski sobi in na plaži. Ja, mimogrede še to: v državo je prepovedano nositi cigarete. Če s seboj prinesete kakšno »šteko«, vam jo lahko ob prihodu na carini vzamejo in zaračunajo kazen. Cigareti so na SL tako dragi, da domačini, ki kadijo, kopujejo po en cigaret. In če boste na sprehodu po plaži slučajno kadili, se bodo vsuli za vami in vas do nezavesti (oz. dokler ne boste razdelili cele škatle), »žicali« za cigarete.

10. Ko se spusti tema, med 18. in 18.30 »zamre« vso življenje. Na SL turistični kraji ne izgledajo tako, kot smo vajeni v Sredozemlju: polno kafičev, lokalčkov, raznih teras, trgovinic, sprehajališče… Ne, tega tam ni. Ko se spusti noč, se tistih nekaj trgovin ob cesti zapre. Sprehajati se pa tako nimaš kje - tudi čez dan ne. Zvečer torej nimaš kam iti in kaj početi. Lahko si samo v hotelu oziroma na vrtu ob bazenu.

11. Izjemno slabe ceste, zaradi česar je potovanje izredno naporno in dolgotrajno. Da si kaj ogledaš, se voziš cele dneve, od jutra do večera. Razdalje se ne merijo v kilometrih, temveč v urah. Ko sva se po 6 dneh vrnila nazaj v hotel, sva bila na smrt utrujena in presrečna, da je potovanja konec. Ko nama je voznik predlagal, da potovanje podaljšava za 1 dan in si ogledava še nacionalni parka Yale, sva »v sekundi dvajset« enoglasno odgovorila: »Ne!«. Škoda, da nisva izračunala število ur, ki sva jih dnevno presedela v avtu. Saj nama ni žal, na koncu koncev ne greš na drug konec sveta zato, da boš 15 dni ležal ob bazenu, le opozarjava, da je res naporno…


(nadaljevanje sledi)