Šri Lanka - dobro je vedeti (1. del)

Na Sri Lanki (SL) sva dopustovala v času med 25. 7. in 9. 8. 2007., 15 dni torej. Letela sva iz Munchna, z letalsko družbo LTU. Organizator dopusta je bila nemška turistična agencija 5 vor Flug. Bivala sva v hotelu Riverina (3,5*, ponekod je zapisano, da ima 4*) v kraju Beruwela, na JZ otoka, cca 60 km južno od glavnega mesta Colombo oz. 4 km od bolj znanega letovišča Bentota. Cena aranžmaja na bazi polpensiona je bila 690 EUR po osebi. Poceni oz. resnično last minute (cene so se na odklopu.com sicer gibale okoli 1200 EUR).

Še nekaj podatku o ozadju, predno zapišem najino (res osebno) doživljanje te dežele. Sva torej par, 41 in 45 let. Do nedavnega sva dopustovala le znotraj Sredozemlja: Hrvaška, Bolgarija, Grčija, Turčija, Djerba, Malta, Italija, Španija. Ker rada potujeva oz. dopostujeva večkrat letno, si kakšnih posebno luksuznih hotelov ne moreva privoščiti, ponavadi so to 3*, maksimalno 4*. V najini navadi tudi ni, da bi le poležavala pred hotelom, temveč dopust vedno kombinirava z najemom skuterja ali avta in jo (v lastni režiji) vsakodnevno mahneva tudi po ogledih.

Vse to sva zapisala zato, ker sva se tekom dopusta na SL večkrat spraševala: »Pa kakšni ljudje vendar to pišejo po forumih?«, saj SL nikakor nisva doživljala tako, kot jo večina opisuje na popotniških forumih - kako je super in »oh in sploh«… Midva bi rekla, da je zanimiva. Ne bi pa je pretirano hvalila ali nasprotno, komu odsvetovala. Vsak naj se odloči sam. Gotovo pa je pred odločitvijo za ali proti dobro vedeti čim več stvari. In še: tale zapis ni namenjen študentom, ki gredo na SL za mesec dni, »lowbudget« varianta (morda pa kljub vsemu najdejo kakšno informacijo zase).

Dopust sva preživela takole: 3 dni v hotelu, 6 dni na potovanju po deželi z najetim voznikom, 4 dni v hotelu. Potovanje je zajemalo: sirotišnica slonov v Pinnawali, kraljevi botanični vrt, tempelj in predstava plesov v Kandyu, arheološki najdbišči Polonnaruwa in Sigiriya, jamski templji v Dambulli, vožnja z vlakom do Nuwara Eliya, ogled plantaže in tovarne za pridelavo čaja, gorska vasica Ella, povratek nazaj na obalo in ogled nekaj najbolj znanih plaž, kot npr. Tangalle, Mirissa, Unawatuna in Hikkaduwa ter ribičev na palicah v Weligami in za konec še nizozemska trdnjava Galle.

Kaj naju je presenetilo v negativnem smislu oz. bodite pripravljeni na:

1. Kulturni šok. Tega tisti, ki ste dopustovali oz. potovali po Indiji, kakšni od revnejših Afriških držav ali morda videli katerega od predmestij milijonskih mest v južni Ameriki, seveda tega ne boste doživeli. Sta ga že…

2. Ciganija in umazanija v mestih. Pojma ciganija in umazanija sta dobila povsem nove razsežnosti. Nikoli ne bova več rekla, da sta južna Srbija ali pa morda Turčija umazani, ciganski… Večino mest (razen tistih 2-3 največjih) predstavlja le ena dolga ulica ob cesti, ob kateri so nedograjene betonske zgradbe, povsod je tudi polno pločevinastih kolib, neokusnih in res skrajno kičastih reklam, kupov smeti in odpadkov. Morda ste kdaj kje v Sloveniji videli kakšno zanemarjeno cigansko naselje. Eto, to je to, le mnogo večje.

3. Berači, vsiljivi prodajalci, beach boysi pred hotelom. Ko prvi dan še ves utrujen od dolge poti, stopiš na vrt hotela in greš nato pogledati še plažo izven hotelske ograje (nihče od hotelov si ne lasti plaže oz. nima svoje plaže) te beach boysi napadejo kot roj muh. Ponujajo vse mogoče: od enodnevnih do večdnevnih izletov, ogledov bližnje okolice, tuk-tukov (to je lokalna vrsta taksija), ležalnikov in senčnikov, pa vse do kakršnih koli informacij. »Če vas zanima nakupovanje, mi samo povejte. Peljal vas bom v najboljše prodajalne. Dobili boste najboljše cene. Nikar ne kupujte tukaj na plaži. In nikar ne hodite sami po trgovinah…« Veliko turistov si sploh ni upalo zapustiti hotelskih območij. Ležali so ob bazenih in stopili na plažo le za kakšen krajši sprehod. Ob najinem hotelu so bili še trije hoteli in scena je bila povsod enaka. Samo na vrtu in ob bazenu si namreč imel mir. Tja beach boysi in prodajalci nimajo vstopa. Pri vhodih oz. izhodih namreč stojijo varnostniki. Po svoje je tragično, ko vidiš te beach boyse kako se vesijo po hotelskih ograjah in gledajo turiste ob bazenu in od zgodnjih jutranjih do poznih večernih ur posedajo na plaži in prežijo na vsakega novega gosta.

Sprehod po plaži ne mine brez tega, da te vsako minuto ogovorijo: »Hallo Madam, Sir. How are you? Are you first time in Sri Lanka?« in že ti tiščijo pod nos svojo robo: oblačila, spominke, cigarete… In nič hudega, če rečeš ne. »Maybe tomorrow.« In naslednji dan te bo ta isti prodajalec ogovoril še trikrat. In tako še 14 dni. Če se ti je prvih nekaj dni še zdelo zanimivo in prijazno takšno pozdravljanje in ogovarjanje in si še odzdravil nazaj in še kaj povedal, si po nekaj dneh ugotovil, da ne gre za prijaznost ampak čisti posel. In ugotovil si tudi to, da je najbolje, da nič ne odgovoriš, ne odreagiraš. Ne na angleški, ne na nemški pozdrav. In ta čas, ko si je nadlegovalec razbijal glavo od kod si, si že bil mimo. Pri naslednjem… Najbolj vsiljivi pa so zagotovo bili prodajalci v notranjosti dežele. Na nekaterih turističnih lokacijah je bil naval le-teh tolikšen, da si moral enostavno pobegniti (najbolje nazaj v avto).

4. Vlaga v monsunskem obdobju. Strup za ženske pričeske in make-up. Če imate trajno, kar pozabite na kakšne gladke pričeske. Naokoli boste hodile skodrane kot pudljice. Pri večerji sem opazovala hotelske gostje. Večina si je, če so to le lahko storile, spela lase v čop. Ste že kdaj bili v turški savni? To je to. Če je ponoči slučajno deževalo, so se naslednji dan od vlage vlekle meglice, vidljivost pa je bila nikakršna. Brisač in kopalk se na balkonu oz. terasi hotelske sobe sploh ne da posušiti. In ves čas imaš občutek, da imaš na sebi vlažna oblačila. Prvič v življenju se nama je zgodilo, da sva s seboj na dopust vzela premalo oblačil. Prve dneve se prepogosto preoblačiš in tako je bilo potrebno perilo in nekaj majčk za zadnje dni, dati v pranje v hotelsko pralnico.

5. Denar kar leti iz denarnice, kljub temu, da je to poceni destinacija. Še posebej zoprne so napitnine. Očitno služb ni dovolj, tiste, ki so, so premalo plačane. Ves sistem bazira na napitninah. In te pričakujejo za vsako najmanjšo malenkost: ko ti nesejo kovček, ko ti odprejo vrata, ko ti prestavijo ležalnik ob bazenu, vozniku za transfer iz in na letališče (čeprav je že vključen v ceno), za vsako informacijo, ki jo iščeš na ulici, za vsako vodenje (neznanci se ti takoj prilepijo in želijo biti tvoji vodiči)…

6. Obstaja velika verjetnost, da boste nastanjeni v sobi, ki jo je poškodoval cunami. Upoštevajte, da je bilo večino hotelov poplavljenih (od pritličja do tretjega nadstropja). Sobe, ki so gledale proti morju in so bile deležne neposrednega učinka vala in bile tako popolnoma uničene, so večinoma popolnoma renovirali, veliko sob, ki so gledale na dvoriščno stran pa ne. Te sobe so zelo vlažne, omet in pohištvo poškodovano, v kopalnicah je veliko rje… Ko boste rezervirali hotelsko sobo bodite torej pozorni na morsko oz. dvoriščno stran (žal je prva seveda dražja), v recepciji (če ne že prej) pa zahtevajte sobo v višjih nadstropjih.

(nadaljevanje sledi)