|
Škotska je SUPER!
S punco sva bila ondot dve leti nazaj - 2002. Šla sva z avtom, tako da nama je že pod do tja vzela kar nekaj časa, ampak se splača!
Ko sva končno prevozila pol Evrope in celo Anglijo, sva prestopila škotsko mejo in pričakal naju je - dež (ko sva na bližnji bencinski povprašala, kje je sonce, je napol depresivno dekle reklo "in Spain!" - tako da se tega fenomena kar navadita).
No, potem sva se po poplavljenih cestah odpravila v Edinburg (izg. "Edinbra" s trdim r) in tam obupano iskala B&B (šotorjenje v takem nalivu odpade), kar je bil problem, ker so bili skoar vsi polni; ampak če potrkaš na vrata kateregakoli B&B, ti bodo radi pomagali in poklicali naokoli, kje je še kaj prostora.
Tam sva ostala dva dneva, super mesto, če bosta tam v avgustu (se mi zdi da je takrat, morda se motim), si lahko na gradu ogledata Tatto festival, to je festival dudašev. Midva si ga nisva, pa nama je malo žal.
Potem sva šla preko (hmm.. nimam pri sebi zemljevida, bom šel po sistemu "piši kao što govoriš") "Glen Glow" proti zahodu, do Fort Wiliama. Glen Glow je idilična dolinica, vredna ogleda. In tam je celo sijalo sonce.
Fort Wiliam pa je še bolj idilično mestece pod najvišjo goro, "Ben Navis". Tam se da iti na kak treking, če imata kondicijo se lahko povzpneta na Ben Navis - ampak pozor, štartaš iz nadmorske višine le malo več od 0 metrov, kar pomeni, da je vzpon precej težjo, kot na naš Triglav.
Pa naprej - po zahodni obali do otoka Skye. To je treba videti! Midva sva šla na treking do nekih klifiov in noro razčlenjene obale, kjer naju je pozdravil tudi tjulen.
Naprej po obali do Ullapoola, in na vrh do Durnessa (krasno mestece, baje priljubljen kraj Johna Lennona), potem do Dunnet's head (pri John O'Groats), kar je najsevernejša točka glavnega otoka.
Vzhodna obala je žalostna, pusta in industrijska. Ne priporočam. Midva sva pri Invernessu zavila na Loch Ness (Nesi ni bilo doma) in se vrnila ba Fort Wiliam in se spuščala po zahodni obali (lepo je okoli otaka Jura, nisva imela časa, da bi si ga ogledala) Spodnji zahodni del, tam nekje od Ayra je že precej manj slikovit in celo mrakoben. Sva kar pobegnila. Glasgow sva samo obvozila in nisva imela kakih velikih želja, da bi si ga ogledala. Ogromno industrijsko mesto... Škotsko sva "zašpilila" v Gretni (in si obljubila, da se bova nekoč tam poročila, zakaj - odgovor najdeš v vodnikih).
Preostali čas (imela sva fiksno povratno karto za trajekt iz Dovra) sva izkoristila za ogled Stradforda (Shakespeare) in Stonehenge-a (aja, Škotska ima tudi svoje zelo zanimive kamnite oneje).
Kat se tiče prenočevanja - B&B in šotor. Kampov je presenetljivo veliko, sistem je marsikje tak, da plačaš ob določeni uri, ali pa zjutraj nekdo pobere plačilo. Poleg tega so kampi precej poceni. B&B je dražja varjanta, ampak včasih vreme kampiranja enostavno ne dopušča.
Bilanca? Porabila sva okoli 300.000 na osebo, precej od tega gre seveda na račun bencina (ki je dražji, bolj ko si na severu), drag je tudi trajekt, ostalo kampiranje in hrana (aja, restavracije se NORO drage, kuhalnik je obvezna oprema).
Se splača? DA! Ampak če nisi videl Highlandov nisi videl škotske. Edinburg in Glasgow sta tako majhen delček v mozaiku, da je škoda, da bi si ogledala samo to...
|